2025 Poročilo o hiperspektralnem slikanju za natančno kmetijstvo: Razkrivanje dejavnikov rasti, tehnoloških inovacij in regionalnih priložnosti. Raziskovanje velikosti trga, konkurenčne dinamike in prihodnjih trendov, ki oblikujejo naslednjih 5 let.
- Izvršni povzetek in pregled trga
- Ključni tehnološki trendi v hiperspektralnem slikanju za kmetijstvo
- Velikost trga, segmentacija in napovedi rasti (2025–2030)
- Konkurenčna pokrajina in vodilni igralci
- Regionalna analiza: Severna Amerika, Evropa, APAC in preostali svet
- Izivi, tveganja in ovire za sprejemanje
- Priložnosti in strateške priporočila
- Prihodnja slika: Pojavne aplikacije in investicijska vroča mest
- Viri in reference
Izvršni povzetek in pregled trga
Hiperspektralno slikanje (HSI) je napredna tehnologija daljinskega zaznavanja, ki zajema in obdeluje informacije na širokem spektru valovnih dolžin, daleč onkraj zmožnosti tradicionalnega RGB ali multispektralnega slikanja. V natančnem kmetijstvu HSI omogoča podrobno analizo zdravja rastlin, lastnosti tal in okoljski pogoji z zaznavanjem subtilnih spektralnih podpisov, povezanih s stresom rastlin, pomanjkanjem hranil, boleznimi in napadi škodljivcev. Ta tehnologija se vse bolj vgrajuje v kmetijske prakse za optimizacijo pridelkov, zmanjšanje stroškov in spodbujanje trajnostnega kmetovanja.
Do leta 2025 globalni trg hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu doživlja močno rast, kar poganja naraščajoča potreba po varnosti hrane, potreba po učinkovitem upravljanju virov in proliferacija naprednih slikovnih senzorjev na dronih in satelitih. Po podatkih MarketsandMarkets naj bi skupni trg hiperspektralnega slikanja dosegel 34,3 milijarde USD do leta 2025, pri čemer kmetijstvo predstavlja enega najhitreje rastočih segmentov aplikacij. Sprejemanje HSI v kmetijstvu dodatno pospešujejo vladni ukrepi, ki podpirajo pametno kmetovanje, in naraščajoča razpoložljivost visoko resolutivnih, stroškovno učinkovitih rešitev za slikanje.
Ključni akterji, kot so Headwall Photonics, Specim in BaySpec, so na čelu razvoja hiperspektralnih kamer in analitičnih platform, prilagojenih za kmetijske potrebe. Te rešitve omogočajo spremljanje v realnem času in uporabne vpoglede ter omogočajo kmetovalcem, da sprejemajo odločitve, temelječe na podatkih, glede namakanja, gnojenja in zaščite pridelkov. Integracija umetne inteligence in strojnega učenja s podatki HSI prav tako izboljšuje natančnost in obsežnost aplikacij natančnega kmetovanja.
- Dejavniki rasti: Naraščajoča svetovna potreba po hrani, prilagoditev na podnebne spremembe ter potreba po trajnostnih kmetijskih praksah.
- Izivi: Visoka začetna naložba, kompleksnost obdelave podatkov in potreba po specializiranem znanju.
- Priložnosti: Širitev na hitro rastočih trgih, napredki v miniaturizaciji senzorjev in integracija z avtonomnimi kmetijskimi stroji.
Na kratko, hiperspektralno slikanje se pripravlja, da postane temeljna tehnologija v natančnem kmetijstvu do leta 2025, saj ponuja neprimerljive zmožnosti za spremljanje pridelkov in optimizacijo virov. Napoved trga ostaja pozitivna, saj se pričakuje, da bo stalna inovacija in sprejemanje spodbudila pomembno vrednost v celotni kmetijski verigi vrednosti.
Ključni tehnološki trendi v hiperspektralnem slikanju za kmetijstvo
Hiperspektralno slikanje (HSI) hitro preoblikuje natančno kmetijstvo z omogočanjem podrobne analize pridelkov, tal in okoljskih pogojev preko zajemanja stotin zaporednih spektralnih pasov. Ta tehnologija zagotavlja kmetovalcem in agronomom uporabne vpoglede, ki presegajo zmožnosti tradicionalnih sistemov slikanja ali multispektralnih sistemov. Leta 2025 več ključnih tehnoloških trendov oblikuje sprejemanje in vpliv hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu.
- Miniaturizacija in integracija z droni: Razvoj lahkih, kompaktnih hiperspektralnih senzorjev je olajšal njihovo integracijo z brezpilotnimi letalnimi napravami (UAV). To omogoča hitro, visoko resolutivno zbiranje podatkov nad velikimi kmetijskimi površinami, kar omogoča spremljanje pridelkov v realnem času in zgodnje odkrivanje stresnih dejavnikov, kot so bolezni, pomanjkanje hranil in pomanjkanje vode. Podjetja, kot sta Headwall Photonics in Specim, so na čelu proizvodnje kamer za dron.
- Analitika podatkov, podprta z umetno inteligenco: Veliki podatkovni nizi, ki jih generira HSI, zahtevajo napredno analitiko za smiselno interpretacijo. Algoritmi umetne inteligence (AI) in strojnega učenja se vse pogosteje uporabljajo za obdelavo hiperspektralnih podatkov, kar omogoča avtomatizirano identifikacijo vrst rastlin, oceno zdravja rastlin in napovedovanje pridelkov. Ta trend podpirajo sodelovanja med agrotehnološkimi podjetji in strokovnjaki za AI, kot je poudarjeno v poročilih Mednarodne podatkovne korporacije (IDC).
- Upravljanje podatkov v oblaku: Premik proti oblačnim platformam za shranjevanje in analizo hiperspektralnih podatkov izboljšuje dostopnost in skalabilnost. Kmetovalci lahko zdaj dostopajo do obdelanih slik in uporabnih vpogledov preko uporabniku prijaznih nadzornih plošč, kar omogoča pravočasno odločanje. Vodilni oblačni ponudniki, kot sta Google Cloud in Microsoft Azure, vedno bolj podpirajo rešitve za analitiko v kmetijstvu.
- Zmanjšanje stroškov in komercializacija: Napredki v proizvodnji senzorjev in ekonomija obsega znižujejo stroške sistemov hiperspektralnega slikanja, kar jih naredi bolj dostopne za srednje velike in manjše kmetije. Tržna raziskava podjetja MarketsandMarkets napoveduje nadaljnje znižanje cen in širšo sprejetje do leta 2025.
- Integracija z sistemi upravljanja kmetij: Podatki HSI se brez težav integrirajo v digitalne platforme za upravljanje kmetij, kar omogoča korelacijo spektralnih podatkov z drugimi agronomskimi informacijami, kot so vreme, vsebnost vlage v tleh in zgodovinski podatki o pridelkih. Ta celosten pristop omogoča natančnejšo uporabo vhodov in optimizacijo virov, kot navaja DTN.
Ti tehnološki trendi skupaj izboljšujejo natančnost, učinkovitost in trajnost sodobnega kmetovanja, še posebej hiperspektralno slikanje, ki se postavlja kot temelj podatkovno usmerjenega kmetovanja v letu 2025 in naprej.
Velikost trga, segmentacija in napovedi rasti (2025–2030)
Globalni trg hiperspektralnega slikanja (HSI) v natančnem kmetijstvu se pripravlja na močno širitev med letoma 2025 in 2030, kar poganja naraščajoče sprejemanje naprednih tehnologij daljinskega zaznavanja za optimizacijo pridelkov, upravljanje virov in trajnost. Leta 2025 je ocenjena velikost trga za hiperspektralno slikanje v natančnem kmetijstvu približno 180 milijonov USD, s projekcijo skupne letne rasti (CAGR) 13–15 % do leta 2030, kar bi lahko preseglo 330 milijonov USD do konca obdobja napovedi MarketsandMarkets.
Segmentacija trga hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu je običajno osnovana na aplikaciji, platformi in geografski lokaciji:
- Po aplikaciji: Ključni segmenti vključujejo spremljanje pridelkov, analizo tal, odkrivanje bolezni, identifikacijo plevela in upravljanje namakanja. Spremljanje pridelkov in odkrivanje bolezni naj bi predstavljala največji delež prihodkov, saj se kmetovalci vedno bolj zanašajo na HSI za odkrivanje stresa in optimizacijo uporabe vhodov Grand View Research.
- Po platformi: Trg je razdeljen na zračne (droni, sateliti), terenske in ročne sisteme. Zračne platforme, zlasti droni, naj bi prevladovale zaradi svoje sposobnosti učinkovito pokriti velike površine in zagotoviti visoko kakovostne podatke IDTechEx.
- Po geografiji: Severna Amerika vodi trg, kar poganja zgodnje sprejemanje tehnologij in obsežno komercialno kmetovanje, sledita ji Evropa in Azijsko-pacifiška regija. Pričakuje se, da bo Azijsko-pacifiška regija doživela najhitrejšo rast, saj vlade uvajajo pobude za modernizacijo kmetijstva in narašča zavedanje o koristih natančnega kmetovanja Fortune Business Insights.
Dejavniki rasti v obdobju 2025–2030 vključujejo padajoče stroške hiperspektralnih senzorjev, integracijo z AI in strojным učenjem za analitiko v realnem času ter naraščajočo potrebo po trajnostnih kmetijskih praksah. Vendar se lahko širitev trga omeji zaradi izzivov, kot so visoke začetne naložbe, kompleksnost obdelave podatkov in potreba po usposobljenem osebju. Kljub tem oviram ostaja napoved pozitivna, saj se nadaljnje raziskave in razvoj ter javno-zasebna partnerstva pričakujejo, da bodo še bolj pospešila sprejemanje in rast trga.
Konkurenčna pokrajina in vodilni igralci
Konkurenčna pokrajina za hiperspektralno slikanje (HSI) v natančnem kmetijstvu se hitro razvija, kar poganjajo tehnološki napredki, povečano sprejemanje pametnih kmetijskih praks in naraščajoča potreba po trajnostnem upravljanju pridelkov. Do leta 2025 je trg zaznamovan z mešanico uveljavljenih ponudnikov tehnologij slikanja, specializiranih ponudnikov kmetijskih rešitev in inovativnih zagonskih podjetij. Ključni igralci se osredotočajo na integracijo HSI z umetno inteligenco (AI), strojnim učenjem in oblačno analitiko za zagotavljanje uporabnih vpogledov za kmetovalce in kmetijstvo.
- Headwall Photonics: Pionir v tehnologiji hiperspektralnih senzorjev, Headwall Photonics ponuja robustne, v terenu uporabne HSI rešitve, prilagojene za kmetijske drone in terenske platforme. Njihovi sistemi se široko uporabljajo za spremljanje zdravja pridelkov, odkrivanje bolezni in analizo hranil.
- Resonon: Resonon ponuja kompaktne, visokozmogljive hiperspektralne kamere in programsko opremo, s poudarkom na raziskavah in komercialnih kmetijskih aplikacijah. Njihove rešitve so priznane zaradi enostavne integracije z UAV-ji in združljivosti z naprednimi platformami za analizo podatkov.
- Specim, Spectral Imaging Ltd.: Specim je globalni vodja v hiperspektralnem slikanju in ponuja vrsto senzorjev, primernih za tako zračno kot terensko spremljanje kmetijstva. Njihovi proizvodi so znani po visoki spektralni resoluciji in zmožnostih obdelave podatkov v realnem času.
- BaySpec, Inc.: BaySpec prinaša rešitve hiperspektralnega slikanja s poudarkom na prenosljivosti in analizi v realnem času, usmerjenem na trg natančnega kmetovanja za zgodnje odkrivanje stresa in optimizacijo pridelkov.
- Gamaya: Švicarsko podjetje Gamaya izkorišča HSI in umetno inteligenco za zagotavljanje uporabnih agronomskih vpogledov, sodelujoč z večjimi kmetijskimi podjetji za optimizacijo vhodov pridelkov in izboljšanje trajnosti.
Trg prav tako doživlja povečano sodelovanje med ponudniki tehnologij in proizvajalci kmetijske opreme, kot sta John Deere in AGCO Corporation, za integracijo HSI senzorjev v traktorje, pršilce in drone. Startupi, kot sta Cubert GmbH in TerraSentia, prinašajo inovacije z miniaturiziranimi, stroškovno učinkovitimi rešitvami HSI za majhne in srednje velike kmetije.
Po podatkih MarketsandMarkets se pričakuje, da se bo intenzivnost konkurence povečala, saj bo v trg vstopilo več igralcev, kar bo spodbudilo obljubo o izboljšanih pridelkih, učinkovitosti virov in skladnosti s predpisi. Strateška partnerstva, inovacije produktov in regionalna širitev ostajajo ključne strategije za vodstvo na trgu leta 2025.
Regionalna analiza: Severna Amerika, Evropa, APAC in preostali svet
Sprejemanje hiperspektralnega slikanja (HSI) v natančnem kmetijstvu doživlja različno rast preko Severne Amerike, Evrope, Azijsko-pacifiške regije (APAC) in preostalega sveta (RoW), kar so oblikovale regionalne tehnološke infrastrukture, kmetijske prakse in podpora politik.
Severna Amerika ostaja vodilni trg za hiperspektralno slikanje v natančnem kmetijstvu, kar spodbujajo robusten agrotehnološki ekosistem ZDA in pomembna vlaganja v pametno kmetovanje. Regija koristi od prisotnosti glavnih ponudnikov HSI rešitev in visoke stopnje sprejemanja med velikimi komercialnimi kmetijami. Po podatkih Grand View Research je Severna Amerika v letu 2024 predstavljala več kot 35 % svetovnega tržnega deleža HSI v kmetijstvu, pričakujejo pa se nadaljnje rasti, saj ukrepi vlade in zasebne naložbe pospešujejo digitalno preobrazbo v kmetovanju.
Evropa doživlja hitro širjenje tehnologij HSI, kar spodbujajo skupna kmetijska politika EU in mandati trajnosti. Države, kot sta Nemčija, Francija in Nizozemska, so v ospredju, pri čemer izkoriščajo HSI za spremljanje pridelkov, odkrivanje bolezni in optimizacijo virov. Osredotočenje regije na okoljsko skladnost in sledljivost spodbuja partnerstva med agrotehnološkimi startupi in raziskovalnimi institucijami. MarketsandMarkets napoveduje, da bo Evropa v letih 2025 videla CAGR nad 12 % pri sprejemanju HSI za kmetijstvo, podprto z inovacijskimi programi, ki jih financira EU.
Azijsko-pacifiška regija (APAC) se uveljavlja kot trg z visoko rastjo, pri čemer na Kitajska, Japonska in Avstralija vodijo vlaganja v hiperspektralno slikanje za natančno kmetovanje. Velika kmetijska osnova regije in naraščajoče skrbi glede varnosti hrane spodbujajo povpraševanje po napredni analitiki pridelkov. Pobude za modernizacijo, ki jih podpira vlada, kot je kitajska strategija “Digital Agriculture”, pospešujejo uvajanje dronov in satelitskih platform s HSI. Po podatkih Fortune Business Insights, se pričakuje, da bo APAC doživel najhitrejšo rast na svetu, osredotočen predvsem na obsežne, stroškovno učinkovite rešitve HSI za manjšinske kmetovalce.
Preostali svet (RoW), vključno z Latinsko Ameriko, Bližnjim vzhodom in Afriko, je še v zgodnji fazi sprejemanja. Vendar pa pilotni projekti v Braziliji in Južni Afriki kažejo potencial HSI za reševanje izzivov, kot so odpornost na sušo in optimizacija pridelkov. Mednarodne razvojne agencije in agrotehnološke NVO igrajo ključno vlogo pri prenosu tehnologij in izobraževanju v teh regijah.
Izivi, tveganja in ovire za sprejemanje
Kljub preoblikovanju potenciala hiperspektralnega slikanja (HSI) v natančnem kmetijstvu še vedno obstajajo številni izzivi, tveganja in ovire, ki ovirajo njegovo široko sprejemanje do leta 2025. Te ovire segajo preko tehničnih, ekonomskih in operativnih področij ter vplivajo tako na ponudnike tehnologij kot na končne uporabnike.
- Visoki začetni stroški in operativni stroški: Pridobitev in uvedba sistemov hiperspektralnega slikanja ostaja kapitalsko intenzivna. Napredni senzorji, specializirani droni ali satelitske platforme ter robustna infrastruktura za obdelavo podatkov zahtevajo znatne prvotne naložbe. Po podatkih IDTechEx so lahko stroški hiperspektralnih kamer in pripadajoče analitike prekomerni za manjše in srednje kmetije, kar omejuje sprejemanje predvsem na velika kmetijska podjetja ali raziskovalne institucije.
- Kompleksnost podatkov in zahteve po obdelavi: HSI generira ogromne količine visoko dimenzionalnih podatkov, kar zahteva napredne računalniške vire in strokovno znanje v analitiki podatkov. Mnogi kmetijski deležniki nimajo tehničnih zmogljivosti za učinkovito obdelavo in interpretacijo hiperspektralnih podatkov. Potreba po usposobljenem osebju in zapletenih programski orodjih, kot poudarja MarketsandMarkets, predstavlja pomembno oviro, še posebej v regijah z omejenim dostopom do digitalne infrastrukture.
- Integracija z obstoječimi sistemi upravljanja kmetij: Brezproblemna integracija izhodov HSI v obstoječe platforme za upravljanje kmetij in orodja za podporo odločanju ostaja izziv. Različni formati podatkov in pomanjkanje standardiziranih protokolov ovirajo interoperabilnost, kot navaja Grand View Research. Ta fragmentacija lahko upočasni izvajanje uporabnih vpogledov in zmanjša zaznano vrednost rešitev HSI.
- Okoljske in operativne omejitve: Učinkovitost hiperspektralnega slikanja lahko ogrozijo okoljski dejavniki, kot so oblačnost, atmosferske motnje in spremenljive svetlobne razmere. Te težave lahko degradirajo kakovost slik in omejijo pogostost zbiranja podatkov, zlasti za sisteme, ki temeljijo na satelitih, kot poroča Organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO).
- Regulativne in zasebnostne skrbi: Uporaba tehnologij zračnega in satelitskega slikanja prinaša regulativna in zasebnostna vprašanja, zlasti glede lastništva podatkov in čezmejnega pretoka podatkov. Upoštevanje spreminjajočih se predpisov lahko doda kompleksnost in stroške uvajanja, kot se razpravlja v Raziskovalni službi Evropskega parlamenta.
Reševanje teh izzivov bo ključno za sprostitev celotnega potenciala hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu in zagotovitev, da so njegovi koristni učinki dostopni širši skupini deležnikov.
Priložnosti in strateške priporočila
Sprejem hiperspektralnega slikanja (HSI) v natančnem kmetijstvu naj bi doživel pomembno rast v letu 2025, kar spodbujajo tehnološki napredki, naraščajoče povpraševanje po trajnostnem kmetovanju ter potreba po višjih pridelkih. Več ključnih priložnosti in strateških priporočil lahko identificiramo za deležnike, ki si prizadevajo izkoristiti ta razvijajoči se trg.
- Širitev podatkovno usmerjenega kmetovanja: Integracija HSI z umetno inteligenco in strojим učenjem omogoča spremljanje pridelkov v realnem času, odkrivanje bolezni in oceno hranil. Podjetja bi morala investirati v razvoj uporabniku prijaznih analitičnih platform, ki kompleksne hiperspektralne podatke prevajajo v uporabne vpoglede za kmetovalce. Sodelovanje z agrotehnološkimi podjetji in raziskovalnimi institucijami lahko pospeši uvajanje teh rešitev (Grand View Research).
- Miniaturizacija strojne opreme in znižanje stroškov: Visoki stroški in kompleksnost sistemov HSI so bili ovire za široko sprejetje. Strateške naložbe v miniaturizirane, dronom kompatibilne senzorje in dostopne slikovne naprave bodo odprle nove tržne segmente, zlasti med manjšimi in srednje velikimi kmetijami. Priporočljive so sodelovanja z proizvajalci dronov in razvijalci senzorjev (MarketsandMarkets).
- Regulativne in trajnostne spodbude: Vlade po svetu uvajajo spodbude za trajnostno kmetovanje in natančno kmetovanje. Deležniki bi morali sodelovati z oblikovalci politik, da zagotovijo vključitev HSI tehnologij v programe subvencij in regulativne okvire, kar bo povečalo prodiranje na trg in podprlo okoljske cilje (Organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov).
- Prilagoditev za različne pridelke in regije: Učinkovitost HSI se razlikuje glede na vrsto pridelka in geografsko lokacijo. Razvijanje prilagojenih rešitev za pridelke visoke vrednosti (npr. vinogradi, sadovnjaki) in prilagajanje algoritmov lokalnim pogojem bo razlikovalo ponudbe in ugodilo specifičnim potrebam kmetovalcev (IDTechEx).
- Izobraževanje in usposabljanje: Da bi maximizirali sprejetje, bi morali podjetja vlagati v programe usposabljanja in demonstracijske projekte, ki prikazujejo ROI HSI v natančnem kmetijstvu. Gradnja zaupanja in tehničnih zmogljivosti kmetovalcev je ključna za dolgoročno rast trga.
Na kratko, trg hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu ponuja obetavne priložnosti v letu 2025 za tiste, ki dajejo prednost inovacijam, znižanju stroškov, regulativni vključenosti in izobraževanju končnih uporabnikov. Strateška partnerstva in osredotočenost na praktične, obsežnih rešitvah bodo ključne za zajemanje vrednosti v tem dinamičnem sektorju.
Prihodnja slika: Pojavne aplikacije in investicijska vroča mest
Gledano naprej do leta 2025, hiperspektralno slikanje (HSI) naj bi postalo temeljna tehnologija v natančnem kmetijstvu, kar poganja napredki v miniaturizaciji senzorjev, analitiki podatkov in integraciji z avtonomnimi platformami. Prihodnja slika za HSI v tem sektorju je oblikovana z več pojavnimi aplikacijami in investicijskimi vročimi mest, ki pritegnejo pozornost tako inovatorjev v kmetijski tehnologiji kot institucionalnih vlagateljev.
Ena izmed najbolj obetavnih aplikacij je spremljanje zdravja pridelkov v realnem času. HSI omogoča zgodnje odkrivanje stresa rastlin, pomanjkanja hranil in izbruha bolezni na ravni listov in krošnje, pogosto še preden so simptomi vidni s prostim očesom. Ta zmožnost naj bi bila še naprej izboljšana s pomočjo integracije senzorjev HSI z brezpilotnimi letalnimi napravami (UAV) in terensko robotiko, kar omogoča hitro, obsežno oceno polj in ciljne posege. Podjetja, kot sta Cubert GmbH in Headwall Photonics, že komercializirajo prenosljive in dronom kompatibilne rešitve HSI, prilagojene kmetijski uporabi.
Druga pojavno aplikacija je upravljanje natančnih vhodov. Z izkoriščanjem granularnih podatkov, ki jih zagotavlja HSI, lahko kmetovalci optimizirajo uporabo gnojil, pesticidov in namakanja, kar zmanjšuje stroške ter okoljski vpliv. To se ujema z naraščajočim povpraševanjem po trajnostnem kmetovanju in regulativnim pritiskom, da se zmanjša odtok agro kemikalij. Integracija podatkov HSI s programjem za upravljanje kmetij in sistemi za podporo odločitvam naj bi bila ključna inovacijska in investicijska področja, kar je poudarjeno z nedavnimi partnerstvi med proizvajalci senzorjev in agri-softverskimi ponudniki (MarketsandMarkets).
Investicijska vroča mesta v letu 2025 naj bi bila osredotočena na Severna Ameriko in Evropo, kjer so vladne pobude in financiranje za pametne kmetijske tehnologije robustne. Vendar se pričakuje tudi hitra sprejetja v Azijsko-pacifiški regiji, zlasti na Kitajskem in v Indiji, kar je pogojeno z naraščajočo potrebo po povečanju pridelkov in učinkovitem upravljanju virov (Grand View Research). Aktivnosti tveganega kapitala se povečujejo, pri čemer se start-upi osredotočajo na analitiko, podprto z umetno inteligenco, za hiperspektralne podatke in obsežne, stroškovno učinkovite platforme senzorjev.
Na kratko, prihodnost hiperspektralnega slikanja v natančnem kmetijstvu zaznamujejo razširjene aplikacije v spremljanju pridelkov in upravljanju vhodnih sredstev, pri čemer se prispeva znatne investicije v integracijo podatkov, avtomatizacijo in regionalno širitev trga. Ko tehnologija zre, se pričakuje, da bo odigrala ključno vlogo pri spodbujanju produktivnosti, trajnosti in dobičkonosnosti v globalnem kmetijstvu.
Viri in reference
- MarketsandMarkets
- Headwall Photonics
- Specim
- BaySpec
- Mednarodna podatkovna korporacija (IDC)
- Google Cloud
- Grand View Research
- IDTechEx
- Fortune Business Insights
- Resonon
- Gamaya
- John Deere
- AGCO Corporation
- Organizacija za hrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO)
- Raziskovalna služba Evropskega parlamenta